Zanimivosti
1. Cerkev svetega Nikolaja v vasi Avber
Cerkev svetega Nikolaja stoji v vasi Avber v občini Sežana in je osrednja župnijska cerkev tega območja. Posvečena je svetemu Nikolaju, enemu najbolj priljubljenih krščanskih svetnikov, ki je znan kot zaščitnik pomorščakov, popotnikov in otrok.
Iz leta 1450 naj bi obstajali zapisi o obstoju sakralnega objekta, na vrhu hriba, kjer danes stoji župnijska cerkev sv. Nikolaja, zgrajena najverjetneje med letoma 1633 in 1634. Posvečena je bila 30.7.1634. Posvetil jo je tržaški škof Pompej grof Coronini. Cerkev je najprej spadala pod tomajsko župnijo, toda med letoma 1864 in 1880 si postopoma pribori status župnije, kar je še danes. Cerkvena zgradba je pozno baročna, vzhodno pročelje pa nakazuje celo nekatere gotske elemente. Tudi bakreni cerkveni zvonik je nekaj posebnega. Njegova čebulasta oblika je edinstven primer take arhitekturne rešitve na Krasu, četudi so v notranjosti Slovenije take oblike pogostejše. Sprva so bili v njem trije zvonovi, po 2. svetovni vojni pa je ostal samo največji, ki tehta kar 1565 kg.
Glavni oltar in marmorno prižnico so pripeljali iz cerkve na Sveti gori pri Gorici, ko je slednjo v 18. stoletju ukinil cesar Jožef II. Z izjemno kvalitetnim kiparskim okrasjem sta odsev baročnega obdobja. Iz tega obdobja pa sta tudi dve grobnici. V grobnici, ki leži sredi glavne ladje, so relikvije tamkajšnjega župnika in domačina Ivana Krstnika Turka, medtem, ko je druga grobnica polna zemlje in brez pomena.
V Avberju je od 1927 do 1940 služboval župnik Virgil Šček, ki je kraju vtisnil močan pečat in je tu tudi pokopan. Avber je v tistem času slovel kot kraške "Atene" zaradi pestrega kulturnega in umetniškega delovanja v tem obdobju. V času službovanja župnika Virgila Ščeka pa je bila notranjost cerkve bistveno preurejena. Gospod Šček je v cerkveni zid dal vzidati kemblje starih avstro-ogrskih zvonov, ki jih je vzela 1. svetovna vojna, in mlinski kamen v spomin na cerkveni mlin v dolini reke Raše. Zelo pomembne pa so tudi Kraljeve poslikave notranjščine iz obdobja moderne. Župnik Virgil Šček je namreč prosil arhitekta in slikarja Toneta Kralja, naj poslika in preuredi cerkev. Slikar se je leta 1928 lotil slikanja in ustvaril eno najlepših stvaritev iz svojega opusa. V njem je zadel otroško nedolžnost in čistost človeške verne duše. Upodobitve vključujejo prizore iz življenja svetega Nikolaja ter druge svetopisemske motive, kot so: Oznanjenje, Sveta družina in vstali Kristus. Slikal je v času, ko je Primorska spadala pod fašistično Italijo in je kot narodno precej zaveden Slovenec prelil v sliko duhovno stanje Primorcev v primežu fašistične strahovlade in s svojo likovno govorico sporočil ljudem, naj vztrajajo v upanju na pravično rešitev. Kralj se je z vednostjo avberskega župnika Virgila Ščeka, prav tako zavednega Slovenca in slovenskega poslanca v rimskem parlamentu, upal med grešnimi dušami, ki se utapljajo v viharju, naslikati podobo samega Duceja. Mussolinijev portret je zlahka prepoznaven, le skrit je za oltar.
Sčasoma so se pokazale posledice napačne risarske tehnike ( na suh omet). Ko je po vojni vihar poškodoval streho, tako da je dež padal v notranjost, so se začele Kraljeve slike luščiti in propadati. Streha je bila na pobudo civilne iniciative leta 2025 popravljena in obnovljena.
Cerkev, predvsem pa njena neposredna okolica in vrtovi so danes priča številnim dogodkom, kulturnim prireditvam in vsesplošnem zbiranju ter druženju vaščanov.
2. Rojstna hiša pesnika Cirila Zlobca v Ponikvah
Ciril Zlobec je bil eden najpomembnejših slovenskih pesnikov, esejistov in prevajalcev 20. stoletja. Rodil se je 4. julija 1925 v Ponikvah na Krasu, ki so močno zaznamovale njegovo življenje in ustvarjanje.
Zlobec je otroštvo preživel v Ponikvah, kjer je bil tesno povezan z naravo in kraško pokrajino. Ta prostor – z vetrom, kamnom in trdoživimi ljudmi – se pogosto odraža v njegovi poeziji. Osnovno šolo je obiskoval v domačem kraju, nato pa šolanje nadaljeval drugje.
Življenje na Krasu v času njegove mladosti ni bilo lahko; zaznamovali so ga revščina, delo na polju in politične razmere tistega časa. Kljub temu je prav to okolje oblikovalo njegovo občutljivost za človeka, ljubezen, domovino in socialno pravičnost – teme, ki jih pogosto najdemo v njegovih pesmih.
Kasneje je Ciril Zlobec zapustil Ponikve zaradi šolanja in dela, vendar se je v svojih delih vedno znova vračal k spominom na rodni kraj.
Rojstna hiša Cirila Zlobca stoji v Ponikvah in je danes urejena kot spominski prostor. Gre za tipično kraško domačijo, zgrajeno iz kamna, ki odraža preprosto življenje ljudi na Krasu v prvi polovici 20. stoletja. Hiša je pomembna kulturna točka, saj obiskovalcem omogoča vpogled v okolje, kjer je pesnik odraščal. V njej so ohranjeni ali rekonstruirani predmeti iz njegovega otroštva, kar pomaga razumeti njegove zgodnje vplive.
Njegova rojstna hiša žal ni odprta za obiskovalce. Ogled ni možen. Hiša Cirila Zlobca v Ponikvah je trenutno označena s spominsko ploščo, ki obiskovalce opomni na njegov rojstni kraj.
Obenem pa obstajajo načrti, da bi jo uredili kot manjši muzej, vendar to še ni v celoti uresničeno. Občina in družina sta izrazili željo, da bi prostor v prihodnje uredili za obiskovalce.
